#616 ŠTEFANA IN BERTOLIN
Bertolin je bail, strašen temperamEent,
zarad njega su babe, ku bi se rE7eklo, padavale v žvalimaent.
Ma njega ni brdigala nobena pupa ne gospaa,
samo ljepa ŠtefEana mu pr srci je blaa.
Tistu ljetu na jesen, jo ulih mislu je vzEet,
ma pršla je vE7ojska an Bertolin ni blo druge, je mogu jaet.
Se je Štefana prddušala, da mu ostala bo zvjaesta
an ko bo pršu nazEaj bo njegova nevjaesta.
Ma Bertolin je raztjFegnu ‘ramGoniko saoju,E
si obrisal je sE7ouzu an takuo je zapojuA:E A
"Muoja Štefana, življenje al smrEt,
ti si za mE7ene, tku ku rajski vrt,A
ma buoh nej todu,G da bi jest ratal tuoj muAož
bla suoj cajt si muEoja, več mE7oja na boš!"A E A
Bertolin, je apisal Štefani vsak Edan,
ma uana pej njemi, E7zmjeram manj an amanj.
Ga je gejnela dčakat an jo drugi je avzel,
ka Bertolin se je Evrnu, je ulih na uohcet apršou.
Se je usjedu za mizu an je gledu EŠtefanu,
kejšen drug E7bi ju scabu an uazmjerjou s aputanu,
kejšen drug bi dna uohceti nardu akažin,
a ja kejšen Edrug, samo ne aBertolin!
Ma Bertolin je raztjFegnu ‘ramGoniko saoju,E
si obrisal je sE7ouzu an takuo je zapojuA:E A
"Muoja Štefana, življenje al smrEt,
ti si za mE7ene, tku ku rajski vrt,A
ma buoh nej todu,G da bi jest ratal tuoj muAož
bla suoj cajt si muEoja, več mE7oja na boš!"A E A
Je od takrat je apasalo, eee je že dosti Eljet,
uad takrat že stuo krat E7se obrnu je asvjet,
su šle vašu duoštije dvje tri adržave,
ma ni ugasnu Euogen te ljubjezni ataprave.
Je umrla Štefana an je umrou EBertolin,
ma uastal je E7an ljep an, ku bi se reklo, žlahten aspomin.
Tudi suoj cajt dljudje so zaljubljeni abli,
ma tuo ble so Eljubezni, ku zdej jih aveč ni.
Ma Bertolin je raztjFegnu ‘ramGoniko saoju,E
si obrisal je sE7ouzu an takuo je zapojuA:E A
"Muoja Štefana, življenje al smrEt,
ti si za mE7ene, tku ku rajski vrt,A
ma buoh nej todu,G da bi jest ratal tuoj muAož
bla suoj cajt si muEoja, več mE7oja na boš!"A E A