Bubijeva pesmarica

V dolini tGihi je vasica maDla,
v večernem mraku vsD₇e že mirno spaGva,
le eno Cokno še odprto jGe,
na njem slonDelo žalostno dGekle.

Vse že spava, Gle še mesec Dsveti,
tja na okno D₇otožnemu Gdekleti
in jo Csprašuje, zakaj da še ne Gspi,
zakaj tak Dgrenke solze briše Gsi.

Slavček pel Gje, pel je pesem Dsvojo,
jaz tajila sem D₇ljubezen Gmojo,
a on odšel Cje, odšel je daleč Gproč,
zapel, Dzavriskal je v tiho Gnoč.