#736 ZBUDI SE
Taam na koncu mesta staEra hiša spai,
za devetim oknom dEeklica bedai.
ZlaCtad luCnEa štaeje njedne sEolzicea,
nCoč jidh skrCivEa, kaot bi svdoje zvEezdicea.
Taam za prazno mizo čEaka vsako naoč.
njena čista duša kEliče na pomaoč.
DCobred vCileE, kjae so dtiste Eustnicae,
kCi s pdoljuCbEi čaarajdo zaljEubljencae?
Zbudi sae, dobri prEinc, rada bE7i ti dala vsea,
svoje sAanje in mladodst, da ne boam iz prEavljicea.
Noavdo juCtroE, jautro predko jEoka grea.
Sraced vCidEi, vaidi kdar okoE ne vea ...