#737 ZDRAVLJICA
PrijaAt'li obrodile so trteE vince namE7 sladko,A
Ki nAam oživlja žf#ile, srcH7e razjasni in okEo,
Ki utopE7i vseA skrbi, v poEtrtih prf#sih uH7p budEi.
Ki utopE7i vseA skrbf#i, v poAtrtih prsf#ih upH7
V potErtih prsih uE7p budAi.
Komu najpred veselo zdravljico, bratje, č'mo zapet?
Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet,
Brate vse, kar nas je, sinov sloveče matere.
V sovražnike z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom,
Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencem dom,
Naj zdrobe njih roke, si spone, ki jih še teže.
Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice,
Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle:
Naj sinov zarod nov, iz vas bo strah sovražnikov.
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan,
Da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan,
Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.
Nazadnje še prijat'li, kozarce zase vzdignimo,
Ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo
Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi.