Bubijeva pesmarica

← Iskanje

#269 KO SE ZJUTRAJ ZBUDIŠ

Tomaž Domicelj

CNisem verjel, ko govoriali so mi,
CDa ima jutro drugGačne oči.
In nCi daleč čas, ko isakal bom poCgum,
Da lahkGo bi že zvečer ji deCjal;

Ko se zCjutraj zbudiš, vzemi šmGinko s seboj,
ČFisto potiho odCidi
Tvoja usta so suha in tGuja si mi,
FKo se zjutraj zbudCiš.

CVidel sem damo, ki asama sedi,
CPustil sem družbo, pridruGžil se ji.
ObleCkla je plašč in odšlaa sva domCov,
Bal sem Gse da njej morda bom dCejal;

Ko se zCjutraj zbudiš, vzemi šmGinko s seboj,
ČFisto potiho odCidi
Tvoja usta so suha in tGuja si mi,
FKo se zjutraj zbudCiš.

CVprašala me je kaj z meanoj se godi,
CKo me učila je mGnogih stvari.
PrepoClno bilo je učeanih besCed,
Le kakGo bi sploh lahko ji deCjal;

Ko se zCjutraj zbudiš, vzemi šmGinko s seboj,
ČFisto potiho odCidi
Tvoja usta so suha in tGuja si mi,
FKo se zjutraj zbudCiš.

CDan bil je kratek kot vsaak zimski dan,
CV temi poljubil uvGelo sem dlan.
PokliCcal sem taksi in daal ji denCar
In na Gkoncu ji taksist je dejCal:

Ko se zCjutraj zbudiš, vzemi šmGinko s seboj,
ČFisto potiho odCidi
Tvoja usta so suha in tGuja si mi,
FKo se zjutraj zbudCiš.