Bubijeva pesmarica

← Iskanje

#270 KO SO ČEŠNJE CVETELE

Peter Lovšin

Ko so čeDšnje cvetele, sem prvič videl jo,
kakAo skozio mene strmDi v nebo.
Sonce je sijalo v njene oči,
ki so se zgubAile v dDaljni temi.

TakGrat sem ji rekel, naj pozDabi na vse,
da je dAons tisti dan, ko lahko še Denkrat začne,
takrGat sem ji rekel, naj pozDabi na vse,
da je dAons tisti dan, ko lahkDo se upre,
da je dAons tisti daGn, ko lahko se upreD.

Ko so Dčešnje cvetele, sem prvič spoznal,
da Akmal bom brez svoje Dljubce ostal.
Sonce je sijalo v njene oči,
ki so se Azgubile v Ddaljni temi.

TakGrat sem ji rekel, naj pozDabi na vse,
da je dAons tisti dan, ko lahko še Denkrat začne,
takrGat sem ji rekel, naj pozDabi na vse,
da je dAons tisti dan, ko lahkDo se upre,
da je dAons tisti daGn, ko lahko se upreD.

Kadar Dčešnje cvetijo, se v sobo zaprem,
muzko Adam do konca in Dsvečo prižgem.
Kadar češnje cvetijo, se v sobo zaprem,
muzko dam do Akonca in Dspomine zatrem.

TakGrat sem ji rekel, naj pozDabi na vse,
da je dAons tisti dan, ko lahko še Denkrat začne,
takrGat sem ji rekel, naj pozDabi na vse,
da je dAons tisti dan, ko lahkDo se upre,
da je dAons tisti daGn, ko lahko se upreD.