Bubijeva pesmarica

Ti imCaš prelep obraz, rjavo koažo, vitek stas,
Tvoje kokeGtne kretnje vzbujajo skomCine,G​
Tvoje teloC​ je ko magnet, je za znoreat, kako v svet
Predrzno zreGjo od uzad in od spred tvoje obliCne,
ZapeljiFve imaš oči, v njih pohGota se iskri,
Res čudno ani, da moški spol za tabo Grine.
CPrelepa si dokler molčiš, vaendar pa ko spregovoriš,
NormalnegGa človeka vsG₇e veselje mCine!G​

CLa, la, laj, la, la, ala, la, la, la, laj, la, la,G​ laF, la, laC, laGj

NeupadljCiv je tvoj obraz, saj skrit je zaa​ prameni las
Tvoje so kreGtnje plahe, ker si sramežljivCa, Gtvoje
TeloC​ res ni magnet, oblin je maal od uzad in spred
Kar pa jih jGe, obleka skrbno jih zakrCiva,
Sanjave tvoFje so oči, v njih se dGeklica iskri,
Daleč od teaga, da bila bi zapelGjiva.

Preprosta sCi dokler molčiš, a vednoa​ ko spregovoriš
Še bolj te vzljuGbim, ker se v tebi angel skrCiva!G​